01
Labore
Iskra Labore
Del parkirišča lahko ostane, del asfalta pa bi lahko zamenjal senčen park za zaposlene in bližnje stanovalce.
- Ocenjeno območje
- ≈ 1,95 ha
- Polovica območja
- ≈ 0,97 haokoli 9.700 m²
↔
DanesZamiselKranj, kot bi lahko bil
Za avte.
In za ljudi.
Če bomo nekoč potrebovali manj parkirišč, lahko asfalt umaknemo drevesom, vodi, igri in srečevanju.
Poglej pet lokacij
5velikih parkirišč
≈ 3,1 hače bi ozelenili približno polovico
To niso izdelani načrti. So povabilo, da si Kranj predstavljamo drugače.
Kje so?
Pet parkirišč.
Pet priložnosti za spremembo.
Na zemljevidu so velika parkirišča v petih delih Kranja. Izberi lokacijo in primerjaj današnje stanje z našo zamislijo.
Izberi številko in odpri lokacijo
Poglej od blizu
Povleci drsnik.
Poglej, kaj bi lahko bilo.
Kako brati številkePovršine so zaokrožene ocene območij, označenih v OpenStreetMap. Zeleni del predstavlja približno polovico območja, ne natančno izmerjene površine asfalta.
02
Savski otok
Trgovsko območje
Preden so prišle trgovine, so se Kranjčani tu sprehajali, drsali in plavali. Majdičev log je bil park, na otoku pa so bili tudi zimski bazen, drsališče in Gorenjski sejem. Nakupovalno središče je zraslo po rušitvi sejemskih hal.
Zelenje na Savskem otoku zato ni povsem nova ideja. Del parkirišča bi lahko spet postal park ob Savi, z drevesi, deževnimi vrtovi in varnimi pešpotmi. Drugi del bi ostal namenjen parkiranju.
- Ocenjeno območje
- ≈ 1,43 ha
- Polovica območja
- ≈ 0,71 haokoli 7.100 m²
↔
DanesZamisel03
Čirče
Planet Kranj
Tu bi lahko med trgovinami in okoliškimi potmi nastal park za vsak dan, z drevesi, klopmi in igriščem.
- Ocenjeno območje
- ≈ 1,23 ha
- Polovica območja
- ≈ 0,61 haokoli 6.100 m²
↔
DanesZamisel04
Primskovo
Mercator Center
Parkirišče je dovolj veliko, da bi del prostora dobili avtomobili, del pa četrtni park. Drevesa bi poleti hladila okolico, tla pa ob nalivih zadržala več vode.
- Ocenjeno območje
- ≈ 1,05 ha
- Polovica območja
- ≈ 0,53 haokoli 5.300 m²
↔
DanesZamisel05
Huje
Parkirišče ob Župančičevi
Le nekaj minut od starega jedra bi se del dolge asfaltne ploščadi lahko odprl ljudem in postal zelen prostor ob Kokri.
- Ocenjeno območje
- ≈ 0,48 ha
- Polovica območja
- ≈ 0,24 haokoli 2.400 m²
↔
DanesZamiselZakaj o tem govoriti zdaj?
Ko se spremeni prevoz,
se spremeni tudi mesto.
Tramvaj, železnica in avtomobil niso spremenili le naših poti. Spremenili so tudi ulice, soseske in rabo prostora. Robotaksiji lahko naredijo podobno. O prihodnosti današnjih parkirišč se je smiselno pogovarjati, preden pridejo v množično uporabo.
-
od 1880
S tramvajem je mesto zraslo ob tirih
Dokler so ljudje večinoma hodili, je bilo vsakdanje življenje omejeno na razdaljo pešpoti. Konjski in nato električni tramvaj sta ljudem omogočila daljše poti. Zgodovinar Sam Bass Warner je pokazal, da so ob progah okoli Bostona zrasla nova predmestja. V Londonu sta železnica in podzemna železnica ljudem omogočili, da so živeli dlje od dela. Ljubljana je tramvaj dobila leta 1901 in ga leta 1958 ukinila, ko je mesto ulice začelo prilagajati avtomobilom.
-
od 1920
Avtomobil je park spremenil v parkirišče
Avtomobil ni bil vezan na tire, zato so se mesta lahko širila v vse smeri. Ameriška mesta so že v dvajsetih letih začela graditi javna parkirišča. Po drugi svetovni vojni so predpisi zahtevali parkirna mesta ob skoraj vsaki novi stavbi in asfalt je postal samoumeven del mesta. V Ljubljani so prva urejena parkirna mesta v središču dobili leta 1963. Kranj je podobno spremembo doživel na Savskem otoku, kjer so park, bazen in sejem po letu 2002 zamenjale trgovine in parkirišča.
-
zdaj
Robotaksiji so že na cestah
Robotaksiji niso več le laboratorijski poskus. Komercialne storitve se širijo po svetu, najbližja pa deluje v Zagrebu.
- Zagreb je aprila 2026 dobil prvo komercialno storitev robotaksijev v Evropi. Od avgusta je mogoče vožnjo z vozili podjetij Verne in Pony.ai naročiti tudi prek Uberja. V vozilu je za zdaj še operater. Septembra so začeli tudi testne vožnje brez voznika na 22-kilometrski poti z vabljenimi potniki. Dogajanje torej ni več oddaljen ameriški ali kitajski scenarij, ampak je prišlo v našo neposredno bližino.
- Waymo od marca 2025 širi storitev iz mesta v mesto. Septembra 2026 je začel voziti v Denverju, San Diegu in Tampi, teden dni pozneje pa še v Las Vegasu. S tem je dosegel 15 ameriških trgov in več kot 4.000 vozil. Javne vožnje v Münchnu načrtuje proti koncu leta 2027.
- Tesla je 3. septembra 2026 v Austinu začela uporabljati Cybercab brez volana. Njeni robotaksiji na osnovi Modela Y vozijo tudi v Dallasu, Houstonu, Miamiju, Orlandu in Tampi.
- Na Kitajskem plačljive vožnje ponujata Baidu Apollo Go, ki je navzoč v Wuhanu, Pekingu in drugih mestih, skupaj v več kot desetih, ter Pony.ai v Guangzhouju, Shenzhenu in Pekingu. WeRide z Uberjem vozi tudi v Abu Dabiju.
Robotaksiji bi lahko zmanjšali potrebo po parkiriščih. Lahko pa se zgodi nasprotno: prazna vozila bodo krožila po ulicah ali čakala na naslednjega potnika. Mesto se po prihodu nove tehnologije spreminja počasi in drago, zato je pravi čas za pogovor zdaj.
Kaj pravijo raziskave?
Najprej manj avtomobilov.
Nato manj parkirišč.
Robotaksiji verjetno ne bodo čez noč izrinili osebnih avtomobilov. Verjetnejši prvi korak je, da gospodinjstvo z dvema avtomobiloma obdrži le enega. V eni od anket je približno četrtina ljudi odgovorila, da bi se ob dostopu do deljenih samovozečih vozil odpovedala enemu avtomobilu. V manjši fokusni skupini je tako razmišljala več kot polovica sodelujočih, če bi vozilo prispelo v petnajstih minutah.
Računalniški modeli kažejo, da lahko deljene avtonomne flote sprostijo veliko parkirnega prostora, vendar le, če si vozila res delimo. V skrajnem scenariju OECD za Lizbono bi lahko izginilo devet od desetih zasebnih avtomobilov in vsa obcestna parkirna mesta. Pri petodstotnem deležu deljenih vozil v Atlanti pa bi se po modelu površina parkirišč zmanjšala le za približno 4,5 odstotka. Samovozeči avto, ki ostane v zasebni lasti, težave s prostorom ne reši.
Robotaksiji že vozijo v številnih mestih, vendar za zdaj še niso prinesli merljivega zmanjšanja parkirišč. Flote so majhne, prazna vozila pa med vožnjami pogosto čakajo ob cesti. Zato primeri iz tujine Kranju še ne dajejo gotovega odgovora. Dajejo pa dober razlog, da o prihodnosti parkirišč začnemo govoriti pravočasno.
Preveri vire in zgodovinske podatke ↗O projektu
Za pogovor.
Ne za gradnjo.
Te podobe so skice možne prihodnosti. Ustvarjene so bile z umetno inteligenco na podlagi javnih posnetkov. Ne upoštevajo vseh lastniških razmer, prometnih potreb, komunalnih vodov ali uradnih načrtov mesta.
Prikazane površine so zaokrožene ocene območij, označenih v OpenStreetMap. Ne pomenijo natančne površine asfalta ali prostora, ki ga je mogoče preurediti. Tudi polovica je okvir scenarija, ne geodetska meritev.
Preberi, kako je stran nastala ↗Kakšno mesto želimo?
Manj prostora za avte.
Več prostora za življenje.
Teh pet lokacij je le začetek. Katero parkirišče v Kranju bi spremenil ti?
Pošlji naprej